Sistem SISBON je vzpostavljen z namenom:

• učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja pri kreditodajalcih v zvezi s sklepanjem in izvajanjem kreditnih poslov s fizičnimi osebami,
• vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje ter za vzdržno zadolževanje in preprečevanje prezadolženosti fizičnih oseb.

Zakonske podlage

Banka Slovenije kot upravljavec sistema in zbirke podatkov SISBON upravlja sistem v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru (ZCKR).

V ta sistem se morajo v skladu z ZCKR vključiti:

• banke in hranilnice, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo;
• banke držav članic ali tretjih držav, ki so ustanovile podružnico v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ter prek podružnice sklepa kreditne posle na območju Republike Slovenije;
• kreditodajalci s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih prevladujoča dejavnost glede na ustvarjene prihodke preteklega poslovnega leta je opravljanje storitev kreditiranja, finančnega zakupa ali faktoringa;
• kreditodajalci s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki so ustanovil podružnico v Republiki Sloveniji, katerih prevladujoča dejavnost glede na ustvarjene prihodke preteklega poslovnega leta je opravljanje storitev kreditiranja, finančnega zakupa ali faktoringa;
• kreditodajalci s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z zakonom, ki ureja potrošniško kreditiranje, pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin;
• kreditodajalci s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki so ustanovil podružnico v Republiki Sloveniji in preko podružnice opravljajo storitev finančnega zakupa nepremičnin na območju Republike Slovenije;
• ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, pridobili dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ter sklepajo kreditne posle v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev na območju Republike Slovenije;
• ponudniki plačilnih storitev s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovili podružnico v Republiki Sloveniji ter prek podružnice sklepajo kreditne posle v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev na območju Republike Slovenije;
• Družba za upravljanje terjatev bank, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank;
• Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja, kadar pri izvajanju svojih nalog v skladu z zakonom sklepa kreditne posle s fizičnimi osebami za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj in stanovanjskih stavb z nakupom, gradnjo, vzdrževanjem in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih stavb;
• Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, kadar pri izvajanju svojih nalog v skladu z zakonom sklepa kreditne posle s fizičnimi osebami z uporabo instrumentov sklada, ki jih določa zakon ali ustanovni akt;

Poleg obveznih članov se v sistem SISBON lahko pod enakimi pogoji vključijo tudi:

• osebe, ki niso obvezni člani sistema izmenjave in v Republiki Sloveniji opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja v skladu z zakonom, ki ureja potrošniško kreditiranje,
• osebe, ki niso obvezni člani sistema izmenjave in imajo sedež ali prebivališče v drugi državi članici in opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja ali storitve finančnega zakupa nepremičnin,
• pravne osebe, ki niso obvezni člani sistema izmenjave in imajo sedež v Republiki Sloveniji ter v okviru svoje glavne dejavnosti opravljajo storitev kreditiranja s sklepanjem kreditnih pogodb

Kreditodajalci, ki niso člani sistema izmenjave informacij in v okviru svoje dejavnosti opravljajo storitve kreditiranja fizičnih oseb s sklepanjem kreditnih poslov na podlagi kreditnih pogodb, pogodb o finančnem zakupu, faktoringu ali zavarovanju, lahko dostopajo do omejenega nabora podatkov, ki jih določa tretji odstavek 19. člena ZCKR.

Organiziranost

Sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb je do 31. decembra 2015 upravljala družba Kreditni biro SISBON d.o.o., ki so jo ustanovile banke in hranilnice skladno z Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Ta sistem je 1. januarja 2016 v upravljanje prevzela Banka Slovenije na podlagi novega Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki je tako postala upravljavec sistema in zbirke podatkov o boniteti strank - SISBON. Od 10.12.2016 dalje Banka Slovenije upravlja sistem SISBON v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru (ZCKR).

Banka Slovenije je upravljavec sistema in zbirke podatkov SISBON in skupaj s pogodbenim obdelovalcem podatkov upravlja ter zagotavlja pravilno in nemoteno delovanje sistema SISBON, kar pomeni, da zagotavlja delovanje programske in strojne opreme ter njeno fizično in elektronsko zaščito, ter upravlja zbirko podatkov v skladu z določbami ZCKR in ZVOP-1.

Banke, hranilnice ter druge pravne osebe, ki skladno z ZCKR posredujejo podatke v sistem so uporabnice in upravljavke zbirk osebnih podatkov svojih komitentov, fizičnih oseb v SISBON. Odgovorne so za pravilnost in ažurnost podatkov ter zagotavljajo popravek napačnih podatkov v smislu ZCKR in ZVOP-1.

Podatki v SISBON

Člani sistema SISBON, ki skladno z Zakonom o centralnem kreditnem registru (ZCKR) posredujejo podatke v sistem so uporabniki in upravljavci zbirk osebnih podatkov svojih komitentov, fizičnih oseb v SISBON. Odgovorni so za pravilnost in ažurnost podatkov ter zagotavljajo popravek napačnih podatkov v smislu ZCKR in ZVOP-1.

Podatki, ki jih člani dnevno posredujejo v SISBON, so:

a) podatki o komitentu

osebno ime,

datum in kraj rojstva,

davčna številka,

naslov stalnega prebivališča,

naslov začasnega prebivališča,

podatki o osebnem stečaju (o začetku in končanju postopka osebnega stečaja, o začetku postopka za odpust obveznosti, o izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti),

podatki o sodnih in davčnih izvršbah (datum prejema izvršljivega sklepa o izvršbi in datum konca izvršilnega postopka).

Čas hranjenja podatkov: 4 leta po prenehanju obveznosti, za osebni stečaj 4 leta po pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

b) podatki o poslih

vrsta posla (transakcijski računi z odobrenim rednim in izrednim limitom, redni in izredni limiti, posojila, finančni zakupi, posli začasne prodaje oziroma odkupa, kartice z odloženim plačilom (vključno z obročnimi nakupi) in kreditne kartice ter poroštva drugim),

datum sklenitve posla,

oznaka valute,

znesek ob odobritvi,

znesek neodplačanega dela obveznosti,

znesek anuitete oz. obroka,

vrsta anuitete oz. obroka,

odplačilna doba v mesecih,

datum zapadlosti.

Čas hranjenja podatkov: 4 leta po prenehanju obveznosti.

c) poslovni dogodki, ki vplivajo na potek posla – pozitivni dogodki

datum plačila obveznosti,

predčasno plačilo,

sprememba odplačilnega obdobja,

sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oz. obroka.

Čas hranjenja podatkov: 4 leta po prenehanju obveznosti.

d) poslovni dogodki, ki niso v skladu s pogodbo – negativni dogodki

datum nastanka zamude,

znesek obveznosti, s plačilom katere je oseba v zamudi,

izterjave, izvršbe,

odpoved posla zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti,

blokiranje in deblokiranje transakcijskega računa in osebne kartice z odloženim plačilom,

obdobje in vrsta moratorija.

Čas hranjenja podatkov: 4 leta po prenehanju obveznosti.

Pravice posameznika

Pravica do izpisa svojih podatkov iz SISBON

Posameznik ima po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) pravico do izpisa svojih podatkov in s tem do vpogleda v vse osebne podatke, ki se v sistemu SISBON nanašajo nanj, vključno s podatki o tem, kdo jih je posredoval ter kdo, kdaj in s kakšnim namenom je vanje vpogledoval.

Posameznik lahko za izpis zaprosi osebno pri kateremkoli članu SISBON ali pri Banki Slovenije. V ta namen mora izpolniti obrazec "Zahteva komitenta za izpis osebnih podatkov iz SISBON". Izpis podatkov se posamezniku posreduje po pošti na želeni naslov najkasneje v 15 dneh od prejema njegove pisne zahteve.

Pravica do popravka podatkov v SISBON

Če posameznik ugotovi nepravilnost v podatkih, ki se o njem združujejo in izmenjujejo prek sistema SISBON, lahko pisno zahteva njihov izbris, spremembo ali popravek pri tistem dajalcu kredita - članu SISBON, ki je podatek poslal v sistem.

V ta namen mora izpolniti obrazec "Zahteva komitenta za popravek osebnih podatkov v SISBON" in ga osebno oddati pri banki, hranilnici oz. pravni osebi, pri kateri je bil sklenjen posel. Posameznik lahko obrazec za popravek podatkov odda tudi pri Banki Slovenije. Dajalec kredita mora ob utemeljenem zahtevku posameznika, te podatke izbrisati, dopolniti ali popraviti v roku 7 delovnih dni po prejemu pisne zahteve in ga o tem obvestiti v roku 15 dni od vložitve pisne zahteve.

Več O Sisbonu.